Coinhab, d.o.o.
Ulica škofa Maksimilijana Držecnika 6
2000 Maribor

Tel: 00386/040200247
E-pošta: info@gmt1arhitekti.com

Kakšna je slovenska hiša?

Danes težko rečemo kakšna je tipična slovenska hiša, oziroma so predstave o le-tej zelo različne. Trg nam ponuja različne oblike hiš z dvokapnicami, ki jim nadeva slovenska imena, zato da se zdijo bolj slovenske. Včasih je bila tradicionalna slovenska hiša jasno določena, razlikovala pa se je od regije do regije.



Alpska hiša, (vir: kraji.eu)
Kraška hiša (vir: kraji.eu)
Panonska hiša (vir: www.stat.si)

V zadnjih dvajsetih letih smo poslovenili marsikateri arhitekturni element ali značilnost, ki pa ni bila uporabljena pri tradicionalni slovenski hiši. Tradicionalna slovenska hiša kot prvo ni obsegala neto površine nad 250m2. Prav tako ni bila žive barve. Še manj, njena streha ni bila izjemno razgibana, po možnosti z veliko frčadami, hiši tudi niso bili dodani premnogi prizidki. Prav tako pa tradicionalno slovensko hišo niso krasile ograje z balustradami ali kovane ograje.



Slovenija vsebuje veliko regij, te imajo različno pokrajino in naravo. V vsaki regiji najdemo tudi različna narečja, ki jih govorijo prebivalci. Zato ni presenetljivo, da se tudi značilnosti tradicionalnih hiš razlikujejo od regije do regije. V zgodovini so se uporabljala določena pravila, značilna za vsako regijo, ki so krojila izgled tradicionalne hiše v specifični regiji. Tako se je Alpska hiša razlikovala od Primorske, Osrednje slovenske in Panonske hiše, Koroška hiša pa od Istrske, Panonske in Pomurske. Najbolj značilne tri vrske tradicionalnih hiš v Sloveniji so Kraška hiša, Alpska hiša in Panonska hiša.



Kraška hiša



Kraška hiša je ponavadi obsegala dve nadstropji, v spodnjem delu se je nahajala shramba, v zgornjem delu pa enotni bivalni del. Najpomembnejša značilnost kraške arhitekture je, da je bila grajena iz kamna in zidana brez malte. Tudi okvirji oken v nadstropju so iz kamna. Hiša je navadno pokrita s tankimi kamnitimi ploščami. Prav tako pa je značilnost kraške arhitekture v tem, da so nakloni streh bolj položni. Prenekatera hiša zgrajena v okolici Krasa ima tudi manjša okna, skozi katera poleti ne pride preveč vročine.



Alpska hiša



Tudi Alpska hiša je obsegala dve etaži, v pritličju je bil hlev za živino, v nadstropju pa bivalni prostori. Bivalni del je običajno vključeval tudi balkon, oziroma gank. Tako je v krajih z debelo snežno odejo spodnji sloj živine grel zgornje bivalne prostore. Tradicionalna Alpska hiša ima zidano pritličje in leseno nadstropje. Krita pa je s skodlami. Pomembna značilnost alpske arhitekture je tudi strm naklon strehe, na kateri se težje nabira sneg.



Panonska hiša



Tradicionalna panonska hiša je bila enonadstropna, tako gospodarski in bivalni del sta bila pod eno streho. Hiša je ponavadi najprej zgrajena iz lesa in nato premazana z ilovico premešano s slamo. Nekatere panonske hiše pa so zgrajene samo iz ilovice ojačane s slamo. Celotna fasada stavbe je nato premazana še s tanjšim slojem ilovice in pobeljena z apnom. Panonska arhitekura je skoraj vedno krita s slamo.



Za konec pa, če se odločate za gradnjo, premislite, v kolikšni meri želite slediti lokalnem tradicionalnem slogu. Zakaj ne bi cokla obložili s pristnim lokalnim kamnom, namesto kitajskega umetnega produkta. Lesena veranda je lahko veliko lepša, kot PVC zimski vrt. Tudi tradicionalni toni fasade v belih in bež barvah se veliko bolj v harmoniji z okoljem kakor živi odtenki. Ni nujno, da naša hiša ne more biti sodobna, če se zgleduje po tradiciji.

© 2010 - 2016 GMT+1 arhitekti