Coinhab, d.o.o.
Ulica škofa Maksimilijana Držecnika 6
2000 Maribor

Tel: 00386/040200247
E-pošta: info@gmt1arhitekti.com

5 zmot o arhitektih

Še do ne davnega je veljalo, da je arhitekt v črno oblečen resnobnež, ki si bo z investitorjevim denarjem ustvaril spomenik. Ljudje so arhitekte velikokrat obtožili, da so poglavitno obsedeni le z lepoto, nimajo pa tehničnih znanj o tem ali onem gradbenem ali instalacijskem detajlu. Ko je najnižja cena postala glavni faktor izbire, pa se postavlja vprašanje, ali arhitekte sploh potrebujemo? Saj vendar sami vemo, kako živimo!



1. Arhitektov ne potrebujemo

Vsak si lahko nariše hišo sam, ker sam ve, kako živi!



Prvo vprašanje, ki pesti marsikoga, ki se loteva gradnje je, ali arhitekta sploh potrebuje? Pravno gledano in brez kakršnekoli poetike je odgovor ta: za gradnjo stavbe za prebivanje po Zakonu o graditvi potrebujemo arhitekta. Ampak, ali je arhitekt v resnici sploh potreben? Na spletu lahko najdemo plejado tipskih rešitev ali morje programov za domačo kreativnost, ki nam omogočajo izris stanovanja ali hiše. V katalogih s pohištvom imamo možnost prekopirati marsikateri interjer. Sploh pa, zakaj bi naročnik najel arhitekta, če vendar sam ve, kako živi? Zakaj ne bi arhitekture ali notranje posnemali kar pri sosedu? Na prvo žogo smo tukaj blizu odgovoru. Pa vendar, ali je res, da laiki razumejo pomen kvalitetnega prostora? Je res, da vsakdo zna z arhitekturno rešitvijo optimalno odgovoriti na svoje želje? Bi znali brez arhitekta celostno pogledati na zasnovo? In kje je tisto »nekaj več«, tista nemerljiva dodatna kvaliteta, ki jo lahko arhitekt vplete v prostor? Seveda, hišo lahko narišete sami. Narisali so jo naši očetje. Vendar je dober arhitekt tisti, ki je pred vami pogledal na tisoče dobrih rešitev in narisal na desetine hiš. Je tudi tisti, ki leta vadi svoj okus. Zato na tem mestu lahko sklenemo: zaupajte arhitektu in dovolite, da postane vaša hiša prostorsko doživetje, ne le pavšalen seštevek prostorov.



2. Arhitekti so dragi

Zakaj bi plačeval za papir, če lahko za to dobim več zidakov?



Res je, eni arhitekti so dragi. Dragi so tudi avtomobili. Drago je, če vsak dan pokadimo škatlo cigaret ali spijemo tri kave. Še dražje je, če se lotimo gradnje hiše ali prenove stanovanja. Najverjetneje je to največja investicija vašega življenja. Zato jo je nujno optimizirati, znižati cene in reducirati nepotrebno. To je povsem logično. Že ko se odpravimo k geodetu, bomo poiskali najugodnejšo ponudbo. Potem najdemo najcenejšega arhitekta. Poiščemo tudi najugodnejše gradbeno podjetje, za cene stisnemo izvajalce estrihov, slikopleskarje, montažerje, torej vse, ki so sodelovali pri procesu. In kaj smo pridobili? Veliko smo prihranili. Do tukaj je vse lepo in prav. Če pa pogledamo iz drugega zornega kota, pa postane precej strašljivo. Recimo, da smo za gradnjo porabili 100.000 EUR. Od tega recimo 2.500 EUR za projektno dokumentacijo, med drugim 2.000 EUR za estrihe, 1.200 EUR za pomična garažna vrata itd. Za dokumentacijo, ki bo odločala o tem, kakšna bo naša hiša, kakšni bodo prostori bivanja, v katerih bomo preživeli večino svojega življenja, smo vložili dvakrat toliko, kot za pomična avtomatska vrata? Resda vam bo kak slavni arhitekt računal 10.000 EUR za PGD in kak »no-name« 2.000 EUR. Vendar že za 3.500 EUR lahko dobite kakovostno dokumentacijo, ki vas ne bo stala več kot recimo toplotna črpalka.

In tak dober arhitekt bo morda vašo hišo zmanjšal za tistih deset nesmiselnih kvadratnih metrov, ki jih predvideva na hitro izbran in površno izdelan tipski načrt. In en kvadratni meter vas stane 1000 EUR. Se vam še zmeraj zdi, da so arhitekti dragi?





3. Arhitekti komplicirajo po nepotrebnem

Zakaj bi šel k arhitektu, če se bo vse samo zavleklo?



Pri gradnji hiše se skoraj zmeraj mudi. Zato tudi ni časa za dokumentacijo. Kaj šele, da bi si vzeli čas, da stvari dobro premislimo. Da bi prihranili na času, saj je čas tudi denar, narišemo tloris sami, da bi arhitekt z idejno rešitvijo imel manj dela. Redko kdo se sploh še odloči za PZI. Ko torej opravimo to manj pomembno nujnost, se posvetimo zbiranju ponudb izvajalcev in iskanju najcenejše ga ponudnika. V dobri veri, da bi se čim prej vselili pod svojo streho izpustimo ključno, dobro zasnovano idejno rešitev in kvalitetno pripravljeno dokumentacijo. Poglejmo naprej idejno zasnovo. Ideja naše hiše ni le skica kje bi imeli kurilnico in kje jedilnico. Ideja hiše tudi ni kaka bodo okna. Ideja hiše mora biti dobro premišljena arhitektura. Poleg tega, da se podreja funkciji in statiki, mora odgovarjati na vse vaše potrebe, hkrati pa definira tudi kakovostno prostorsko doživetje. In vse to mora za vas zasnovati arhitekt. Če se zgodi, da se kdaj ne strinja z vašo fiksno idejo, to verjetno ni zaradi njegove muhavosti, temveč zaradi želje, da bi za vas oblikoval celostno rešitev. Vsakič, ko se vam arhitekt postavi po robu, je to nova priložnost, da stvari morda ponovno premislite. Seveda pri tem ne smete pozabiti na svoje potrebe. Na tak način, s potrpežljivostjo in dialogom, z soočanjem med željami in možnostmi, boste dosegli kompromis – kvalitetno arhitekturo.



4. Arhitekti so v črno oblečeni resnobni gospodje,

ki se jih vedno malo bojimo?



Danes je še zmeraj marsikdo, ki ob besedi »arhitekt« pomisli na prestiž, na nek luksuz, ki si ga ni mogoče privoščiti. Takoj za tem pride na plano stigma, da so arhitekti črni možje s strogim videzom, ki se jim ne sme oporekati. In da vztrajajo na svojih idejah ter si s pretvezami ustvarjajo spomenike za njihov portfelj. Da, mit o takih »arhitektih« je resničen. Vendar so to arhitekti elite, tisti, ki ustvarjajo za 2% čudežnih strank z čudežno veliko denarja in čudežno malo lastne volje. In ti danes žalostno sedijo v birojih, kajti taki časi so mimo. V resnici biti arhitekt pomeni biti človek, ki mu lahko zaupaš. Pravi arhitekt je tak, ob katerem se počutite sproščeno. Dovolj sproščeno, da lahko zaupate tudi vaše zasebne želje. Le skozi zaupanje lahko zrase dobra arhitektura. Zato ne bodite užaljeni, če vas vpraša, kako se umivate in kdaj hodite spat. Hiša je projekt vašega življenja, s tem pa šteje vsaka podrobnost. Zato ne hitite, raje svojega arhitekta povabite na kavo in pogovor o vaših sanjah o hiši.



5. Arhitekti razmišljajo samo o lepem izgledu

Zakaj bi poslušal arhitekta, če mi ne zna svetovati niti o toplotni črpalki?



Seveda, arhitekti razmišljajo o estetiki. Kdo bi sploh hotel živeti v grdi hiši? Izgled je pomembna komponenta, ki jo bo v vašo zasnovo vpletel arhitekt. A to ne pomeni, da bo vašo hišo okrasil s štukaturami ali narisal prekrasen izrezljan portal. Arhitekti razmišljajo o skladnosti, lepih prostorih in umestitvi v širši kontekst, torej v prostor. Vendar je estetika poleg trdnosti, uporabnosti in trajnosti le ena izmed sestavin, ki so del kakovostne arhitekture.

Kar je zares važno za arhitekta, je prostor. Arhitekti namreč tudi razmišljajo o stvareh, ki niso opazne na prvi pogled. Kak bo prostor v hiši, kak bo otip stene? Zanima jih tudi, kakšen bo prostor okrog hiše v ožjem in širšem kontekstu.

Dejstvo je, da je arhitekt vozlišče znanj. Pozna osnove gradbeništva, statike, gradbene fizike, inštalacij pa tudi likovne teorije, retorike, sociologije in psihologije. Zato ne more odgovarjati na specifične stvari, kot so kake toplotne črpalke obstajajo ali kako se bandažira mavčne plošče.

Danes smo vse preveč pozorni na posamične probleme. Ukvarjamo se s tem, ali bomo imeli napušč ali ne, kje bomo dali cvetlične lončke in ali bo vhod v garažo tudi iz kurilnice. Ko si preurejamo stanovanje, bi uredili en kot tukaj, naslednje leto drugi kot tam, potem pa bi še malo prebarvali. Ko razmišljamo o oknih, bi dali enega majhnega pri vhodu, drugega velikega v jedilnico in še odsekanega v mansardo.

Veliko bolj pomembna od tehničnih malenkosti je celota. In delo arhitekta je, da pogleda na celoto. Da vašo hišo vidi kot celoto skozi ves proces prilagajanja vašim potrebam. V dobro premišljeni arhitekturi boste hišo začutili kot celoto. Hiša mora biti celostno doživetje in estetika je le del tega.

© 2010 - 2016 GMT+1 arhitekti